V zadnjem hipu sprejeta odločitev, da se udeležim Marjetičnega dneva v slovenski organizaciji na Pannonia Ringu na Madžarskem, se izkazala za odlično. Priprave so se začele že zvečer pred samim dogodkom, ko je bilo treba natovoriti motor in vso opremo. Na pot sem krenil pa že ob petih zjutraj, verjetno bi bilo bolje odpotovati kakšen dan prej in se v miru zbuditi na samem dirkališču. V boksih mi je družbo delal Simon in njegova mlada družina, zelo hitro pa se je našla tudi druga prijetna družba, Robi, Katja in pa klubski kolega Darko, ki ga sploh nisem pričakoval tam – on pa ne mene 🙂
Tokrat sem bil prvič na Pannoniji in zagotove ne zadnjič. Pista je že resno dirkališče, čeprav so mi povedali, da naj pričakujem malo večji Novi Marof. Hitrosti so že kar resne, precej je desnih dolgih hitrih ovinkov, ki so mi predstavljali največji izziv. To je dirkaliče kjer je dobro imeti že kakšne dirkalne gume, jaz sem bil obut v Metzler M3, kar je pri mojem stilu vožnje bilo še čisto vredu.
Zanimivost dogodka so bile vodene skupine, kar pomeni, da si lahko vozil v skupini 4-5 motoristov z inštruktorjem. Inštruktor je odpeljal krog ali dva, ostali smo mu sledili, nato pa se izmenjevali v vodenju skupine. Po končanih 5-6 krogih je sledil postanek v boksih in analiza vožnje. Takšen način vožnje je odličen, da varno spoznaš progo in “naštudiraš” idealno linijo. V celem dnevu sem zbral 5 izhodov na progo po 20 min, za kakšen dodaten izhod pa ni bilo več energije. Časi na krog so bili vedno boljši, ampak za na dirko popoldan pa še vseeno ni bilo dovolj :=) mogoče kdaj drugič.
Pohvaliti moram Simona, ki je na dirki osvojil četrto mesto v razredu 600ccm in tretje mesto zgrešil le za las, pa še to zaradi taktiziranja, ker so na dirki sodelovali 600 in 1000ccm motorji hkrati.
lp,
loyo
P.S. Dani, hvala za karto, upam, da boš drugič zraven
